Kolumna: pred jutrišnjim zborom članov KK Lokomotiva Maribor

 Ob “primopredaji” naj zmaga razum!

Zanimiv teden za Lokose, nabit z razburljivimi dogajanji in adrenalinom. Predvčerajšnjim in danes tretji in četrti tekmovalni dan v okviru klubskega prvenstva, v katerem je Mirko Harc prejšnji četrtek z imenitnimi 606 podrtimi keglji že takoj v startu dal vedeti, da z njim, čeprav je znan kot velik šaljivec, ne bo heca. V soboto in nedeljo osmerica oldtajmerjev v celjskem Golovcu nastopi na 18. državnem veteranskem prvenstvu, od koder je Lokomotiva doslej odnesla že enajst kolajn. No, vmes pa seveda osrednji dogodek šestnajstega tedna v letu, v katerem bo klub iz mariborske Kolonije dopolnih celih 65 let. Volilno programski zbor članov, občni zbor ali skupščina, tudi konferenca se mu je nekdaj reklo. Jutri, v petek, 21.aprila 2017, ob 18.uri, v učilnici SŽ VIT, v Komenskega ulici 9 (mimogrede, tudi Kurilniška ulica, v kateri je kegljišče, je še tedaj, ob ustanovitvi kluba, 24.9.1952, nosila to ime). Sedanjemu vodstvu kluba se izteka štiriletni mandat, ki mu je bil zaupan 26.aprila 2013. David Brečko kot izvoljeni predsednik je štiri dni za tem na prvi seji oblikoval predsedstvo, v katerem so bili še Danilo Klobučar, Franc Ilešič, Igor Skaza, Tomaž Šinko, Avgust Tomšič in Avgust Volšek. Sedmerica, ki je nasledila Zmaga Majerja (ta je leta 2009 še drugič postal predsednik), Davida Merca, Miloša Rusića, Andreja Rodingerja, Danijela Mernika, Borisa Slaniča in Roberta Simoniča (slednji, kot tudi Rusić, je medtem zapustil klub, novi tajnik je postal Ivan Senekovič).

Na jutrišnjem zboru se kot najzanimivejša, če ne že najpomembnejša, obeta sedma točka dnevnega reda. Volitve organov kluba na čelu s predsednikom, ki mu pritiče privilegij, da kasneje imenuje sestavo novega predsedstva. Že nekaj časa sta znana kandidata: Milan Mikl in Avgust Volšek (navajam po abecednem vrstnem redu, da ne bo očitkov). Oba smo že predstavili na klubski spletki in FB profilu, s tem, da bo Avgust objavil svoj strateški program šele na samem zboru. Oba z bogatim športnim pedigrejem, tako kot aktivna športnika, kot tudi športna delavca. Za obema je uspešna poklicna kariera, oba tudi z upokojenskim stažem in še je stičnih točk med njima. In v čem so razlike med njima? Milan izhaja iz vrst železničarjev, ki so v vsej dosedanji zgodovini kluba kot ustanovitelji ter lastniki in upravljalci infrastrukture igrali pomembno, pravzaprav odločilno vlogo pri krojenju klubske politike. Torej se ve, od kod podpora njegovi kandidaturi. Avgust je Lokos že 24 let, v tem času je kot večkratni član klubskih vodstev, organizator in kegljač pustil nadvse pomebno sled v kronologiji kluba, zato si obeta obilne podpore kolegov iz kegljaških vrst. Človeško, oboje, ni kaj. Glasovalno pravico bo imelo 34 polnopravnih članov kluba. Ne glede na to, kam se bo nagnila tehtnica, ne bi smelo biti zmagovalca in poraženca. Prvič zato, ker se to za športno društvo nikakor ne spodobi, drugič pa zato, ker je marsikdo mnenja, da bi bila za klub dragocena kar oba hkrati in da bi bila naravnost idealno, če bi se našel nekakšen konsenz in bi si po volitvah s skupnimi močmi prizadevala za čim svetlejšo Lokomotivino prihodnost. Zmaga da naj razum, menijo mnogi člani, ki predvolilno bitko spremljajo z zadrego in nelagodjem. Zavedajoč se, da imata obe ponujeni opciji svoje prednosti in če bi se ti potenciali združili, bi lahko bilo to še najučinkoviteje. Po volitvah bo torej na potezi tudi kandidat, ki bo prejel manj glasov. Sicer pa bosta jutri oba rekla svoje in nemara bo tudi od tega odvisen razplet.

Izbiramo devetega predsednika Lokomotive

Lokomotiva bo jutri dobila devetega predsednika v svoji zgodovini. Kot prvi je bil pred slabimi 65 leti izvoljen Rado Baumkircher (predsednik 1952 – 1966). Velja za ustanovitelja kluba, v času njegovega predsednikovanja je bila leta 1956 zgrajena druga kegljaška steza, leta 1962 pa klubski prostori.

Nasledil ga je Slavko Rosi (1966 – 1981), ki je med najbolj zaslužnimi, da je kegljišče namesto asfaltne dobilo plastično podlago.

Sledil mu je Štefan Simončič (1982 – 1986), ki je med drugim vzpostavil in negoval sodelovanje z železničarskimi klubi iz Szombathelyja, Čakovca in Ljubljane.

Mirko Lukić (1986 – 1992) je to sodelovanje razširil še na Varaždin in Koprivnico, leta 1987 je bila ustanovljena krožkovna liga KKL, leta 1990 dograjena klubska soba, leta 1992 pa na stezah položena nova plastična prevleka.

Oto Nabernik (1993 – 1995) je bil kot edini predsednik, ki ni izhajal iz železničrskih vrst, na čelu kluba najkrajši čas. Kot podjetnik je klubu izdatno pomagal z donacijami, mladinska ekipa je v tem obdobju osvojila tretje mesto v državi, Simon Mali se je uvrstil v državno mladinsko reprezentanco.

Jože Alegro (1995 – 2005) je bil predsednik dva mandata, v tem času se je Lokomotiva leta 1996 uvrstila v tretjo državno ligo, istega leta je Anja Balog postala državna kadetska prvakinja, Alenka Nabernik in Nastja Horvat pa slovenski prvakinji v dvojicah, leta 2002 je bila nameščena nova avtomatika Funk, leta 2005 pa je Lokomotiva osvojila naslov državne prvakinje v borbenih igrah.

Zmago Majer ( 2005 – 2013) ima veliko zaslug za večkratne obnove in vzdrževanje kegljišča, ki je leta 2007 namesto plastike dobilo podlago iz plošč, istega leta je klub prejel priznanje Zlati kegelj KZS, Lokosi smo v sezoni 2007/08 postali državni podprvaki v borbenih igrah, leta 2009 je klub dobil internetno povezavo, leta 2012 je uspešno proslavil 60-letnico delovanja.

David Brečko (2013 – 2017) bo jutri predal štafetno palico v roke novemu predsedniku. Zaslužen za obsežna obnovitvena dela na kegljišču leta 2015, Lokomotiva se je leta 2016 vrnila v tretjo državno ligo, istega leta je bila v celoti prenovljena klubska spletna stran, ustvarjen je bil klubski profil na Facebooku, Mirko Harc je v letošnjem letu s četrtim mestom na DP v kombinaciji posrbel za najboljšo člansko posamično uvrstitev v zgodovini kluba…

Tako. Še bi se marsikaj našlo v bogati zgodovini kluba z eno najdaljših tradicij na slovenski kegljaški sceni. A zaenkrat mi preostane le še poziv vsem članom KKL, da se udeležite jutrišnjega zbora. Z željo, da bi zasedanje in kasnejše druženje v starodavni zgradbi med Preradovićevo in Komenskega ulico minilo v čim prijetnejšem ozračju. In seveda, da jutri zmaga razum, torej – kegljanje!

Tekst in foto (z zbora članov leta 2013): Borut Planinšič