Triglav prvak z rekordom, Lokosom deveti tir

Šesterka kranjskega Triglava je jubilej, namreč 20. zaporedno državno prvenstvo v borbenih igrah na 12 setov, imenitno ovekovečila z osvojitvijo že osmega naslova državnih prvakov, hkrati pa z novim ekipnim rekordom prvenstev v tej kegljaški disciplini. S 668 podrtimi keglji (povprečje kegljača 111,3, povprečje na set 55,6)  so za 12 kegljev presegli lastni rekordni dosežek iz sezone 2014/15 v Celju. Toda takrat v povsem drugačni postavi, saj je od sedanjih, aktualnih prvakov igral le Brane Strle (pred dobrimi štirimi leti so rekord podirali še Tomaž Žvanut, Marinko Čubrilović, Boštjan Žvanut, Jože Kasunič in Matjaž Pelc). Bolje od dotedanjega rekorda je včeraj v neverjetno napeti tekmi kegljala še Ograjca (prvič se je uvrstila med tri), ki je na drugem mestu zaostala za en samcat – kegelj! Ljubljančani so z 81 keglji postavili tudi najboljši delni rezultat v setih. Tretje mesto je še tretjič osvojil Kamnik.

Za zmagovalno moštvo Triglava so igrali: Darko Šterbenk, Dušan Eržen, Boris Vehovec, Franc Kmet, Grega Bajželj in Brane Strle. Za slednjega in tudi Vehovca je bil to že šesti naslov, sta torej najtrofejnejša kegljača DP v borbenih igrah.

Tekmovanje v Medvodah, na katerem je nastopilo 11 klubov (Vodnjak iz Novega mesta ni branil naslova), so z velikim zanosom in gostoljubnostjo uspešno izvedli člani KK Hidro s slovenskim ekspertom za kegljaško statistiko Jožetom Pogačnikom na čelu.  Glede na to, da v nasprotju z denimo Celjem, kjer je bilo doslej prvenstvo kar 16 krat, premorejo le štiristezno kegljišče, je bilo sprva predvidena skrajšana igra na samo osem setov. Vendar je po reakcijah začudenja le obveljalo klasično pravilo igranja na 12 setov, s čimer sta bili logika oziroma tradicija rešeni. Torej zadetek, kajti s tem je bila ohranjena tudi primerljivost rezultatov, doseženih na vseh prejšnjih prvenstvih.

Iz kronologije DP še to, da je bilo prvo prvenstvo v sezoni 1994/95 v Ljubljani, prvak je bil Proteus; takrat so igrale po spolu mešane ekipe, kot tudi na drugem DP v sezoni 2001/02 v Mariboru, ko je slavil domači Klemaks. Odtlej so se prvenstva odvijala redno. Kot rečeno večinoma v Celju (16 krat), po enkrat pa v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Medvodah.

Žal je še tretjič po letih 2016 in 2017 odpadlo žensko prvenstvo, bilo je premalo prijav. Na dosedanjih petnajstih DP so bile sicer najuspešnejše kegljačice Miklavža (5-5-1 med tri) pred Celjem (5-0-1) in Šoštanjem (2-2-3). Na posamični listi s po petimi naslovi prvakinj kraljujejo Karmen in Sonja Jurančič, Štefka Neuvirt, Poldka Pertoci (vse Miklavž) in Mira Grobelnik (Celje).

Gorenjci specialisti že v ex Jugoslaviji

Borbene igre, reklo se jim je tudi kegljanje v narodnem načinu, so že od nekdaj zelo priljubljena, množična in atraktivna oblika kegljanja. Dandanes resda bolj v rekreativnem kot tekmovalnem smislu, a vendar, kot vidimo, še nekako živi tudi kot uradna tekmovalna disciplina v domeni KZS. A nekoč je bilo bistveno drugače. V nekdanji Jugoslaviji je bilo denimo organiziranih 36 državnih prvenstev. Prvo v Somborju leta 1947, kjer je zmagal zagrebški Dinamo pred domačim Poletom in ljubljanskim Železničarjem, zadnje pa leta 1988 na kegljišču Vrela Sutle, kjer je bila prvakinja zagrebška Grmoščica pred Medveščakom in Kanditom iz Osijeka. Grmoščica s sedmimi in Medveščak s šestimi zmagovalnimi lovorikami sta bili najtrofejnejši ekipi DP ex YU.

Na teh prvenstvih so uspešno nastopali tudi slovenski klubi, osvojili so skupno deset naslovov prvakov. Celjani štiri (1952. v Splitu, 1968. in 1981. v Zagrebu in 1980. v Ljubljani), Triglav dva (1962. v Zagrebu in 1969. v Crikvenici), Jesenice (1953. v Mariboru), Konstruktor (1975. v Koprivnici), Gradis (1982. v Beogradu) ter Rudar (1986. v domačih Trbovljah).

Kranjčani, ki zdaj že dolgo držijo primat v Sloveniji, so poleg dveh naslovov YU šampionov bili še dvakrat drugi (1964. v Somborju in 1974. v Beogradu) ter tretji leta 1973 v Ljubljani. Njihov Vlado Martelanc je bil za nameček leta 1953 v Mariboru posamični državni prvak v borbenih igrah (po kakšnih kriterijih so to kategorijo določali  prepuščam domišljiji), leto prej pa je v Splitu to uspelo Dujamu Smoljanoviću iz ljubljanskega Železničarja.

Lokosi deveti v Medvodah

Naj moji Lokosi ne zamerijo, ker jim je na naši domicilni spletni strani namenjen šele tretji odstavek v tem zapisu. Niso namreč ravno briljirali, reklo bi se, da so z rezultatom 549 kegljev (91,5 na igralca oziroma 45,7 na set) odigrali povprečno. V postavi, v kateri pa ni bilo štirih standardnih igralcev prvega moštva (Harc, Skaza, Petek, Katavić). Zasedli so 9. mesto, kar je po vrednosti osma uvrstitev Lokomotive na državnih prvenstvih, na katerih smo se desetkrat uvrščali med najboljših deset. In seveda bili državni prvaki v sezoni 2004/05 (Cafuta, Planinšič, Ramšak, Golob, Rakovič, S.Mali), kar velja za največji tekmovalni uspeh v klubski zgodovini, in podprvaki v sezoni 2007/08 (Koser, Skrober, Štelcar, M.Mali, Ramšak, S.Mali). Lani smo bili četrti, dvakrat peti (2009 in 2010), pa šesti (2002), osmi (2006), deveti z drugo ekipo (2002) in dvakrat deseti (1995 in 2004).

V Medvodah so igrali: Željko Skrober, Mirko Zorman, Erik Haložan, Peter Korpar, Branislav Trglavčnik in Leon Polše.

In mimogrede, ko smo že pri statistikah, še primerjalni podatek, ki daje dodatno težo aktualnemu rekordu kegljišča KKL: dne 27.10.2018 so kegljači krožka Stinako s 666 keglji postavili rezultat, ki za samo dva keglja zaostaja za rekordom državnih prvenstev, ki ga je včeraj v Medvodah dosegel Triglav.

 

Uvrstitve in rezultati 20. DP v borbenih igrah 2019/20, Medvode, 7.12.2019:

1. Triglav 668 kegljev
2. Ograjca 667
3. Kamnik 2 648
4. Taborska jama 620
5. Radenska 619
6. Hidro 590
7. Železniki 571
8. Kamnik 1 562
9. Lokomotiva MB 549
10. Mesarji 543
11. Črna 531

Grafični prikaz rekorda državnih prvenstev, 7.12.2019 – KK Triglav 668 kegljev (17 praznih metov):

1.steza: 70+52+44 = 166

2.steza: 53+52+72 = 177 (skupno 343)

3.steza: 34+62+80 = 176 (skupno 519)

4.steza: 53+34+62 = 149 (skupno 668)

Postava KK Triglav: Darko Šterbenk, Dušan Eržen, Boris Vehovec, Franc Kmet, Grega Bajželj in Brane Strle.

 

Iz kronologije dosedanjih DP 1994/95 – 2019/20

Uvrstitve med 3 – moški:

 

Triglav 8-1-1

Miklavž 2-1-1

Pivovarna Laško 1-3-2

Korotan 1-2-1

Konstruktor 1-1-0

LOKOMOTIVA MB 1-1-0

Konjice 1-0-4

De Vesta 1-0-1…

 

Po enkrat so naslove državnih prvakov osvojili še Klemaks, Proteus, Radenska in Vodnjak. Petkrat se je med tri uvrščala Taborska jama (0-5-0), trikrat Kamnik (0-0-3), po dvakrat pa Rudar, Slovenj Gradec in Adergas (vsi 0-1-1). Uvrstitve med tri beleži 24 ekip iz 23 klubov.

 

Najuspešnejši posamezniki (z več naslovi državnih prvakov):

 

6 krat – Brane Strle, Boris Vehovec (oba Triglav)

5 – Darko Šterbenk (Triglav)

4 – Aleš Ropret, Franc Kmet (oba Triglav)

3 – Jože Kasunič, Marinko Čubrilović (oba Triglav)

2 – Vili Jurančič, Zoran Jovič, Oto Merčnik (vsi Miklavž), Borut Ramšak, Simon Mali (oba Lokomotiva + De Vesta), Anže Bajželj, Primož Gostinčar, Matjaž Pelc, Davor Sobočan, Boštjan Žvanut, Grega Bajželj (vsi Triglav)

 

Tekst: Borut Planinšič st.