Slovo legende Lokosov

 Ne, hvalabogu ne gre za kakšno večno slovo v tistem najbolj žalostnem smislu, kot bi bilo mogoče zmotno sklepati po naslovu. Gre namreč za poslovilno tekmo Franca Ilešiča v vlogi vodje prve ekipe Lokomotive. Zgodilo se je v četrtek, 27.aprila 2017 na kegljišču KK Krilato kolo (ustanovljen 1953.). Po prijateljski tekmi proti tamkajšnjemu klubu, prvaku prve lige OTS Maribor, v okviru njihovih priprav na kvalifikacije za uvrstitev v tretjo državno ligo.

Franca je sestavil in vodil ekipo za tekmo, ki se je iz praktičnih razlogov deloma izvedla tudi na kegljišču Lokomotive (dva dvoboja, preostali štirje pa na prenovljenem kegljišču pri glavnem kolodvoru). Sklenil je, da bo to njegova poslovilna tekma. In bi tudi bila, če ne bi iz vrst igralcev obeh ekip prišla simpatična pobuda, da vodi še povratno srečanje, to bo v torek, 9.maja na Lokomotivinem kegljišču. Franca jo je sprejel in tako se bomo v podobni sestavi družili še enkrat. In znova bo žalostno in veselo hkrati, kot je bilo včeraj, namara še bolj, ker bo to pot prizorišče kegljaški hram, v katerega je Franci prvič zašel že daljnega leta 1973. Na slovesnosti po tekmi je novi predsednik KK Lokomotiva Milan Mikl po priložnostnem nagovoru v imenu kluba in igralcev Franciju v znak hvaležnosti za njegov neprecenljiv prispevek predal spominski pokal. Bilo je ganljivo, tudi ko je mikrofon v roke prevzel Franca, za kar je bil deležen silnega aplavza.

Franc Ilešič je na Lokomotivi začel kegljati v krožku Mariborska mlekarna, že naslednje leto je postal tudi kegljač Lokomotive. Leta 1980 je prestopil h KK Miklavž, a se je po devetih letih vrnil v klub iz železničarske Kolonije in tu ostal vse do danes. In kot član še ostaja, le z ramen je odvrgel breme številnih zadolžitev, saj je bil nekakšna deklica za vse in zagotovo nastalo praznino ne bo enostavno zapolniti. Med drugim je zadnja leta vodil tekmovanje v krožkovni ligi, organiziral zaključna klubska srečanja, vodil ekipe, bil je skrbnik izredno urejenega kegljišča… In seveda, bil je tudi uspešen kegljač, zaslužen za številne osvojene Lokomotivine pokale in kolajne, v lanski sezoni je moštvo kot njegov vodja pripeljal v tretjo državno ligo. Franca je bil tudi klubski prvak, je tudi član Lokos kluba 600 (osebni rekord 608), veteranski območni prvak… Torej – kegljaški fanatik in legenda, in to ne zgolj po stažu! Franca, hvala!

Lokosi smo se »oddolžili« za poraza v ligi

Zdaj pa na tekmo, ki se je zaradi manjših tehničnih težav na kegljišču Krilatega kolesa malček zavlekla. A smo to razumeli in nismo delali panike, temveč smo potrpežljivo prenašali občasne prekinitve. Še več, celo spodbujali smo gostitelje, naj se odvije do konca, saj bi se sicer podrl ves scenarij. Za nameček gre za stanovske prijatelje, ki jim srčno privoščimo, da bi se prvič v zgodovini uvrstili v državno divizijo. Resnično privoščimo, dragi nam kegljaški bratje z one strani Drave! Na zahtevnih stezah izza skladišč SŽ oziroma kolodvora se je končalo z 2:2 (2027:3032), v Kurilniški pa z 2:0 (1022:993) za Lokose, ki smo skupno gledano slavili s 6:2 (3054:3020). Zanimivo pa je, da nihče ni opazil, da se je izredno prijazni (darežljivi) gostitelj Milan Škrjanec zmotil pri seštevanju, in to v lastno škodo. Za svojo ekipo je izračunal, da je podrla 2990 kegljev, torej 30 manj kot v resnici (glej fotko table). A nič ne de, tudi če je datum tekme zamaknil za dan nazaj, saj je šlo le za prijateljsko tekmo. Važno je, da smo jo odigrali in s tem nemara Krilatemu kolesu pripomogli k morebitnemu podvigu v kvalifikacijah, kjer – pomote, torej manjkajočih kegljev, ne sme biti! Kegljači KK Krilato kolo so superiorno slavili v minuli tekmovalni sezoni 1.OTS lige, kjer so obakrat nadkegljali drugo moštvo Lokomotive, to pot pa so bili za 34 kegljev prekratki. Seveda pa smo Lokosi včeraj zaigrali v močnejši postavi, z igralci prvega teama, zato primerjava ni najbolj umestna (pri gostiteljih ni nastopil ključni igralec Drago Pahernik). Kot rečeno, 9.maja imajo priložnost za revanšo in naj jo skušajo izkoristiti, da bodo 13. in 14.maja (ni še znano kje), ko bo šlo zares,  nastopali s še bolj dvignjenimi glavami. Vzemite si zgled po nas, tudi mi lani v Slovenskih Konjicah nismo bili favoriti, a smo povozili vso konkurenco in se vrnili tja, kjer smo poprej bili celih 16 let in kjer smo letos osvojili celo srebro!

Krilato kolo – Lokomotiva 2:6 (3020:3054)

Peter Rozman – Izet Lemezović 0:1 (1:3) 486:514

Smiljan Zlatkovski – Borut Planinšič 1:0 (3:1) 532:509

Igor Vidovič – David Petek 0:1 (0:4) 472: 533

Aleš Zlatkovski – Ivan Fras 1:0 (3:1) 537:476

Jernej Leskovšek – Peter Rakovič 0:1 (1:3) 516:535 – na Lokomotivi

Dejan Koser – Željko Skrober 0:1 (1:3) 477:487 – na Lokomotivi

Tekst in foto: Borut Planinšič