Rekord 624
Ali je lahko kaj še bolj neverjetnega od – neverjetnega? Kaže da je. Danes, v torek, 20. 3.2018 (11.45 – 12.45), na prvi dan pomladi in svetovni dan sreče, sem na treningu na 120 lučajev zrušil 624 kegljev. Kar predstavlja neuradni rekord kegljišča KK Lokomotiva in hkrati moj osebni rekord. Neuraden zato, ker uradne priznavamo le, če so doseženi na tekmovanjih (prvenstvene tekme, klubska prvenstva, odprti turnirji) s prisotnostjo kategoriziranih sodnikov. Uradni rekord kegljišča sicer drži tedanji reprezentant Jani Zvezič (Konstruktor) s 618 keglji, dosežen davnega 3.11.2007 na turnirju ob 55-letnici KK Lokomotiva. Neuradni rekord je bil doslej v posesti Željka Skroberja, ta je 21.9.2017 podrl 620 kegljev.
Sicer pa je moj dosedanji rekord znašal 621 kegljev z dne 12.9.2009, ko sem z zmago na mednarodnem turnirju v Slovenski Bistrici priredil pravo senzacijo, saj sem v konkurenci 189 kegljačev ugnal tekmece, ki so na svetovnih prvenstvih osvojili številne medalje (Damir Fučkar, Primož Pintarič, Aleš Blaž, dvakratni svetovni rekorder Boris Benedik…). Takrat se mi je dozdevalo, da sem v kegljanju naredil vse. Vraga, sledili so še podvigi, a še najmanj en neizpolnjen cilj imam: po dveh srebrnih kolajnah postati še državni veteranski prvak.
Danes sem prišel na trening misleč, da se bova znova udarila z Izetom Lemezovićem, s katerim sva doslej odigrala že 161 dvobojev (vodi s 85:76), a ni želel kegljati, ker da se je dan prej že iztrošil (598), jutri, v sredo pa da ga čaka trening v dvorani Tabor v drugoligaškem KK Miklavž. OK, pa je bil zgolj sodnik oziroma priča podvigu, kakršen predtem v Kurilniški ulici ni uspel še nikomur. Seveda je bil prvi, ki mi je čestital, v svojem značilnem slogu pa kajpak ni pozabil pripomniti, kako blizu da sem bil njegovemu rekordu 629, doseženem leta 2015 v Zaprešiću, kar je sicer absolutni rekord katerega koli kegljača v majici Lokomotive.
No, bilo je kar nekaj galame, tudi šokantnosti, kajti ni jih malo, ki so me začuda prehitro odpisali (ali pa sem to zaradi nekaternikov v nasprotni smeri storil sam), bolje rečeno varno poskrbeli za svoje mesto v moštvu. Padale so tudi runde, kaj pa drugega. Kaj bi dal, da bi se takšen rezultat ponovil na kakšni tekmi (na zadnji »le« 587)! Kljub temu se bom hršil, sem odkrito povedal predsedniku (zame najbolj polnokrvemu doslej, čeprav je na položaju šele slabo leto) Milanu Miklu. In kaj mi je odvrnil? »Ne vprašaj, kako bi se ob takšnem rezultatu šele jaz!«.
Torej izboljšanje osebnega rekorda za tri kline, po dolgih osmih letih in 189 dnevih. Neskončno je trajalo, a znova se je izkazalo, da – upanje umira zadnje. Za primerjavo, kaj sploh pomeni ta rezultat: reprezentant Anžej Lužan (Calcit Kamnik), trenutno najboljši kegljač po 17-ih krogih 1. A državne lige beleži povprečje 622,81.
No, znotraj tega rekorda 624 pa še tri osebni lepo preseženi »podrekordi«: 330 na (drugih) 60 lučajev (dotlej 324 v dvorani Tabor 8.2.2007), 116 na 15 polno (dotlej Lokomotiva, 17.10.2006 in Ruše, 3.10.2009) in 413 na 4 x 15 polno (dotlej 405 Ruše, 23.1.2010). Imel bom kar nekaj dela z osebno kronologijo (1973 – 2018), ki jo osvežujem junija vsako leto.
In, dragi moji, adrenalin je tako izrazit, da danes ne potrebujem – ničesar več. Očitno je podvig deloval tudi na moj krvni tlak, s katerim imam zadnje čase kar nekaj težav, merjenje je namreč po treningu pokazalo idealnih 123/85, srčni utrip pa 88, pa (še) ne jemljem tabletk. V prevodu: mene lahko osreči in umiri le tovrsten dosežek v športu.
In ker je tako, si za ta prispevek, če že z velikim žarom pišem o vseh drugih, izjemoma za dosežek, kakršnega na Lokosih zaenkrat pač še ni bilo, dovoljujem izposoditi tudi klubsko spletno in FB stran; brez zamere in nevoščljivosti!
Grafični prikaz rekorda 624
- steza: 94 + 54 = 148
- steza: 101 + 45 = 146 (1 riba)
- steza: 102 + 58 = 160
- steza: 116 + 54 = 170
SKUPNO: 413 polno + 211 čiščenje = 624
Naturov: 9
Riba: 1
Prvih 60: 294
Drugih 60: 330
Sodnik: Izet Lemezović
Tekst: Borut Planinšič
Foto: Milan Mikl
