Ob današnji podelitvi nagrad najboljšim na turnirju Lokos Open 2018
Pokali in kolajne v pravih rokah
Lokos Open smo s prvotnih treh tednov še malce raztegnili. Do petka, 14. septembra (deset dni pred 66. rojstnim dnevom KK Lokomotiva). Lep, poznopoletni dan na lokosih, vroč in prijeten. Predvsem slednje. Protokolarna miza z že kultnim prtom z napisom enega najtradicionalnejših klubov Slovenije se je šibila pod velikimi pokali, zlatom, srebrom in bronom v obliki takisto velikih kolajn (pri tem ne velja šparati, dobro vemo, kaj športnikom pomenijo lovorike). Dobro, ni prišlo vseh 26 upravičencev, a imeli smo čast biti v družbi z dvema prvakoma (Sandi Sajko in Janko Karun), s tremi podprvaki (Timi Jurančič, Eva Sajko, Franjo Kure) in z dvema tretjeuvrščenima (Majda Grahor in Rajko Todorovski). In s še nekaterimi, uvrščenimi med deset, medtem ko so ostale predstavljali opolnomočenci, veteranki iz Ljubljane smo zlato medaljo že prej poslali kar po pošti, pokal za zmagovalko Ines Maričić pa je že dan s prej prevzel pooblaščenec Bojan Pihlar. No, še je ostalo nekaj nerazdeljenega, a ni panike, v Kurilniški je varno spravljeno in čaka na lastnike.
David Brečko, predsednik OO, v vlogi razglaševalca rezultatov in Milan Mikl, predsednik KKL, kot podeljevalec odličij in Ivo Kunčič kot častni zastopnik KZS v uradnem epilogu (šele) tretjega Lokos Opena. Turnirja, ki zaradi svojih dimenzij ne bo kar tako kmalu pozabljen. Pazite, ojunačiti se in internacionalno tekmovanje prirediti na dvosteznem kegljišču, ni mačji kašelj. Prej loterija. Za hrabre. A se je izplačalo, se dobro, celo odlično izteklo. Namreč 191 nastopov s tekmovalci in tekmovalkami iz 34 klubov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije in Slovenije že kar diši po podvigu. Ki napotuje na reprize v prihodnjih letih, kar omenjena protokolarca kajpak nista pozabila omeniti. Ob vsem tem pa še 48 sijajnih rezultatov s 600 in več podrtimi keglji (41+7), pa absolutni (Sandi Sajko 681) in ženski rekord kegljišča (Ines Maričić, 653) ter še milijon osebnih rekordov… Kot da smo bili na svetovnem prvenstvu!
Smetano so, razumljivo, pobrali Konstruktorjevi kegljači, trinajstkratni ekipni državni prvaki. Šest uvrstitev med deset, njihova kegljaška šola pa še več, kajti tudi Eva Sajko, Majda Grahor, Petra Pečovnik in Barbara Jurančič so vzletele iz gnezda v Sernčevi ulici.
Sandijev double-triple
Sandi Sajko je torej bil in ostaja prva zvezda turnirja. In podelitve. Njegovih svetovnih 681 bo najbrž ostalo nedosegljivih še veliko dlje kot nekdanji Zvezičev rekord kegljišča (618), ta je trajal kar dobrih deset let (jasno, ker nismo na domačem keglbanu nič organizirali). Za nameček je še ubranil naslov iz dvorane Tabor 2012 (630). Torej njegov dvojček. Oziroma nekakšen double-triple (ali kako že se temu reče) v košarkarskem žargonu, če prištejemo še moški oziroma absolutni rekod kegljišča.
»Lokos Open mi je najbrž že kar pisan na kožo, glede na precejšen dvig rezultata za 51 kegljev v primerjavi s tistim pred šestimi leti pa sem medtem očitno še nekoliko zrasel, haha. Rezultat 681 je ne glede na to, da je bil dosežen na dvosteznem kegljišču, uraden in mi seveda zelo veliko pomeni. Zlasti še, ker me utrjuje v prepričanju, da se leto dni po poškodbi in posledični operaciji vračam v staro formo oziroma, da bo ta še izboljšana«, je izjavil Sandi, ki je sicer znan po svoji duhovitosti, če ne celo pikrosti.
Sandi je bil leta 2007 na istem prizorišču šele 23. (547), letošnji podprvak turnirja Timi Jurančič, ki je štel takrat šele 13 let, pa 68. (498). Kako spremenljiv je svet, ne?
Med rekreativci je slavil Janez Janko Karun (leta 2012 je bil drugi), ki mu ni bilo težko kar trikrat pripotovati iz Kranja, namreč dvakrat odkegljat in še danes na podelitev nagrad, ko je mimogrede prevzel še pokal za tretjeuvrščenega Iva Kepica (Adergas), ta je 23. avgusta s 657 keglji kot prvi zrušil rekord Igorja Skaza. No, izleti na Štajersko so se mu izplačali, saj je zmagal tudi v Slovenski Bistrici, medtem ko je bil v Slovenskih Konjicah peti. Zelo uspešno zgodbo je na teh treh turnirjih spisal tudi Franjo Kure, Selničan iz Ruš, nekdanji malonogometni supergolgeter (kakršen se poslej še ni rodil), ki je bil drugi tudi Slovenskih Konjicah in četrti v Slovenski Bistrici. Do medalje se je v svojem drugem poizkusu dokopal Rajko Todorovski, bivši nogometaš Pohorja iz najuspešnejših časov ruškega ponosa iz sedemdesetih let. Pred šestimi leti v Taborki četrti, to pot pa tretji.
Ines prva Lokosica, Eva večno druga
Gremo še k dekletom. Ines Maričić, svetovna rekorderka (678). In, jasno, tudi rekorderka Lokomotivinega kegljišča (653). Odslej prva Lokosica. Favoritka, ki je upravičila ta status. Tudi v Slovenskih Konjicah, kjer je prav tako zmagala (626). Tudi Eva Sajko je ustvarila dvojčka, namreč po letu 2012 je na Lokos Openu znova postala viceprvakinja.
»Sem zadovoljna, kaj pa mi po sijajnem rezultatu in rekordu Maričićeve in glede na to, da še nisem povsem pripravljena, preostane. Rezultat 627 je dober, bil bi pa lahko še boljši, če bi bolj zbrano odigrala prvih trideset lučajev in če ne bi naredila tudi dve ribici«, je povedala sicer vselej nasmejana, a tokrat nekoliko zadržana Eva, prva kegljačica avstrijske superlige v minuli sezoni. Tretje mesto je v majici novih SLO prvoligašinj iz Radelj ob Dravi osvojila Falčanka Majda Grahor, ki se je po svoj pokal pripeljala neposredno z dopusta na morju. Med rekreativkami je, kot rečeno, slavila Nežka Beras iz Ljubljane, ta je že leta nepogrešljiva gostja tovrstnih turnirjev po Sloveniji.
Še se vidimo…
Lokos Open je od danes sicer uradno zaprt, a ne bo dolgo, ko ga bomo znova odprli. Vsaj tako sta udeležencem današnjega mitinga, ki se je prevesil še v veselo druženje, obljubila uvodoma omenjena glavna klubska in turnirska akterja. No, pa še tole: Večerova hiša bo zaključni članek Zmaga Gomzija o turnirju priobčila v prilogi Štajerc, ki izide v četrtek, 20. septembra, prispevek mariborskega regionalnega studia TVS pa si lahko ogledate na linku https://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174560896. Hvala tudi vsem ostalim medijem, ki so nam namenili veliko pozornosti, zlasti BKTV, portalu ŠZM info@mariborsport.si, tic@maribor.si in seveda našim sponzorjem in donatorjem.
Viva Lokomotiva! Pa – ču-ha-pu-ha 2019!
Tekst in foto: Borut Planinšič st.
