Počitnic je konec
In smo nazaj. No, skoraj. Poletje se bo počasi prevesilo v tretjo, zadnjo fazo, do nove kegljaške tekmovalne sezone ni več daleč. A nekateri v tem času nismo spali. Za nas poletnega predaha ni bilo. Ves julij smo keglje podirali v Rušah, ki je že vrsto let naše pribežališče, ko kegljišči Lokomotive in v dvorani Tabor za krajše obdobje zapreta vrata. A že čez kakšen dan bodo znova odprta. Na Lokosih smo tradicionalno pavzo izkoristili za nekatera prenovitvena dela, v Koresovi so namestili nove keglje…
Le še slabi trije tedni preostajajo do začetka 4. menarodnega turnirja Lokos Open (20.8. – 8.9.), kjer organizatorji, ki se v ponedeljek znova dobimo na seji prireditvenega odbora, pričakujemo okrog dvesto ali pa še malček več udeležencev. Med njimi kar nekaj zelo atraktivnih imen z najvišje mednarodne scene (naj za zdaj ostane skrivnost). Čeprav se branilka naslova in letošnja vnovična svetovna rekorderka Ines Maričić (687, prej 678) iz neznanih razlogov ta hip še nekaj obira (no, bomo videli, naše domneve pa zaenkrat niso za javnost). Kot je znano, smo letošnji denarni nagradni sklad skorajda podvojili (1050 €), po stotko v evrih pa bosta prejela tudi morebitna rekorderja kegjišča, ki sta v posesti Sandija Sajka (681) in Ines Maričić (653). Avgust bo tudi sicer nabit s turnirji, istočasno bosta denimo potekala turnirja v Rušah (deveti) in Slovenski Bistrici (že šestnajsti). Ampak tega pri vseh treh klubih ne jemljemo kot konkurenco, večina se jih itak pojavi na vseh treh. Medtem ko naši športni sosedje stavijo na tradicijo in štiri steze, se bomo Lokosi odkupili z visokim nagradnim fondom, ta je zdaj na najvišji ravni v Sloveniji, razmišljamo pa, da bi prihodnje leto tozadevno skočili še precej višje, in s kegljiščem, na katerem pada kot noro. Kdor tu ne podre osebnega rekorda (no, če ta že itak ni previsok), ta mora pa zares imeti slab dan. Zato upravičeno pričakujemo prvo 700-tico, prvo na Štajerskem oziroma drugo v severovzhodni SLO (eno v Dravogradu že ima Primož Pintarič).
Tatjani Summer Cup
No, ne gre za kakšno pompozno tekmovanje, kot bi bilo moč sklepati iz mednaslova. A vendar je nekaj posebnega. Namreč poletni trening v Rušah, ki se za motivacijo spremeni v turnir. Letos že petič. Na ruškem kegljišču, kjer je sicer to poletje vadilo kar nekaj Lokosov, smo znova priredili četveroboj. Od 9. do 23. julija smo igrali po enokrožnem točkovnem sistemu. Po treh nastopih na 120 lučajev je zmagala Tatjana Vargazon, ki je ugnala oba tekmeca in tekmico. Dve zmagi sem zabeležil spodaj podpisani, eno Poldka Pertoci, presenetljivo pa je na ničli pristal Izet Lemezović (vsi trije KK Miklavž). Ja, tega pa se nismo nadejali!
Včeraj, 30. julija pa smo za začasno slovo od Ruš odigrali še moško – ženski dvoboj za rundo. Stvar velikega prestiža, dekleti sta vendarle prvoligaški igralki, najbrž bi se z Izijem pogreznila v zemljo, če ne že obesila, ako bi izgubila. Nisva, dobila sva prepričljiveje, kot sva pričakovala (+85 klinov). Dan prej so na kegljišču namestili nove keglje, vendar se jim ni najbolj posrečilo, saj se je na drugi stezi »ek« vedno znova postavljal, zato tam ni bilo moč opraviti igre na čiščenje. Smo pač malo eksperimentirali in odigrali 90 na polno in 30 na čiščenje. Z Izijem sva podrla zelo spodobnih 1320 kegljev (jaz 667, on 653), najini rivalki pa 1235 (Tatjana 635, Poldka 600). Nadaljevali smo za omizjem na vrtu ŠPR, kjer smo opravili razglasitev, sodniški prvokategornik Tomu Vargazonu, ki nam je vse štiri torke sodil oziroma pisal na tablo, pa je pripadla čast, da je večnima lovcema in lovkama na odličja podelil medalje. Jasno je, da ni ostalo zgolj pri kazenski rundi, tudi za omizjem smo oddelali štirikrožno, takisto ni šlo brez neskončnega pleteničenja (pardon, komentiranja, kot da smo ne vem kakšni strokovnjaki za kegljanje) in kajpak obilice bolj ali manj butastih opazk ter smeha…
Tekst in foto: Borut Planinšič st.