Svetovna rekorderka 120 minut med Lokosi
Za KK Lokomotiva bo torek, 21. avgusta velik, že kar zgodovinski dan. Takrat bo ob 16. in 17. uri na medarodnem turnirju Lokos Open 2018 kegljala aktualna svetovna rekorderka (678), tridesetletna letna Hrvatica Ines Maričić, članica zmagovalne ekipe Lige prvakinj iz nemškega kluba SKC Victoria 1947 Bamberg.
Ines, ekonomistka po izobrazbi, je od 1. junija letos številka ena na NBC svetovni jakostni lestvici, s Hrvaško je bila leta 2015 svetovna ekipna prvakinja, leta 2016 je v Novigradu osvojila naslova svetovne prvakinje posamezno in v kombinaciji, letos pa v Cluju še naslov svetovne prvakinje v sprintu. Leta 2012 je s 181 keglji postavila svetovni rekord v tandem mixu (soigralec Mario Baljak), leta 2016 svetovna rekorda na 120 lučajev (675) in v kombinaciji (876), lani pa je v nemškem Dettenheimu s 678 keglji še izboljšala svoj svetovni rekord na 120 lučajev. Nekdanja igralka KK Zagreb in KK Mlaka Rijeka je poleg številnih drugih ekipnih in posamičnih uspehov tudi rekorderka kar 15 kegljišč v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem.
Njene podvige smo na naših klubskih spletnih straneh podrobno že predstavili, to pot pa z intervujem odstiramo še nekatere zanimivosti iz življenja oziroma športne kariere trenutno prve kegljačice na planetu.
Rekord bi moral pasti, a počakajmo do torka
Ženski rekord kegljišča Lokomotive (573), ki je od 20. januarja letos v posesti rekreativke Dragice Planinšič (KK Krilato kolo), bi moral biti lahek zalogaj za zvezdo takšnega kova; nemara tudi absolutni (630), ki ga od 26. maja drži naš Igor Skaza?
»Nerada vnaprej napovedujem svoje rezultate, zato tega tudi tokrat ne bom storila. Želim le čim bolje odigrati, no, če bo vse teklo po načrtu, bi rekord moral pasti. Bomo videli«.
Ali dejstvo, da bo tekmovanje na dvosteznem kegljišču, na kakršnih sicer redko nastopate, denimo predstavlja hendikep oziroma kakor koli vnaprej zmanjšuje vrednost pričakovanega dosežka?
»To me niti najmanj ne moti, vsakih 30 lučajev se beleži posebej in ni pomembno, ali gre za dve ali osem stez. Nastopila sem že tudi na dvosteznem kegljišču, v Ljubnem ob Savinji sem recimo lani zmagala v absolutni konkurenci«.
Prijavili ste se za dva zaporedna nastopa, s kondicijo torej ni težav? Kakšni tekmeci bi vam ustrezali?
»Skorajda vse turnirje igram v tem ritmu, v okviru priprav na novo sezono mi pride prav čim več nastopov. Glede tekmecev nimam kakšne posebne želje, najpomembnejše je, da nisem sama na stezi«.
»Gledališče na kegljišču v Kurilniški ulici bo v torek popoldan polno kot najbrž še nikoli doslej, čeprav ponosno stoji že skoraj sedem desetletij; kaj bi sporočili mariborskim ljubiteljem kegljanja?
»Upam, da bodo z mojo predstavo zadovoljni. Veselim se, da bom spoznala še eno mariborsko kegljišče, v dvorani Tabor sem namreč doslej nekajkrat že trenirala«.
V kakšni formi ste, do začetka nove tekmovalne sezone pravzaprav ni več daleč?
»To je za zdaj še težko reči, treniram od 25. julija, že prej, 10. julija, sem začela s telesnimi pripravami. Zadnji nastop sem imela 22. junija na turnirju v avstrijskem Schwarzachu, kjer zadnja tri leta redno zmagujem. Ligaško prbenstvo v Nemčiji se začne 8. septembra«.
Kje in kako trenira večkratna svetovna prvakinja in rekorderka?
»Treniram ob torkih, četrtkih in petkih v Slovenj Gradcu. Vendar ne na rezultat, temveč gre za kombinacije metanja na polno in na čiščenje oziroma na razne pozicije. Opravim od 180 do 220 lučajev, zdaj čez poletje vadim nekoliko intenzivneje, pet do šestkrat tedensko, v kar so vključene tudi telesne aktivnosti. V času prvenstvene sezone ob nedeljah igram tekme za svoj klub v Nemčiji«.
Vaši trenerji, ki so zaslužni za vse te sijajne dosežke?
»Renato Svetličić, Franjo Bujanović, Ivo Anić, Barica Juras, Marko Kujundžić, Tonči Mikac«.
Cilji v novi sezoni 2018/19?
»Z Bambergom osvojiti vse možne domače in mednarodne naslove in seveda v dresu Hrvaške ponoviti uspehe na svetovnem ekipnem prvenstvu, kjer smo leta 2015 že zmagale, bile smo tudi že druge in tretje«.
Zagrebčanka s Trešnjevke, katere oče je – Lokos
Po rodu ste Zagrebčanka, toda znano je, da ste zadnja leta vezani na Slovenijo, tudi emotivno oziroma srčno, če se tako izrazim.
»Da, sem Zagrebčanka s Trešnjevke, a zadnja tri leta živim v Dravogradu«.
Kegljaški začetki?
»Kegljati sem začela z osmimi leti, mislim da konec leta 1996, in to na kegljišču Pongračevo v Zagrebu«.
Izhajate nemara iz športne družine?
»Oče Zlatko je bil nogometaš pri zagrebški Lokomotivi, dedek Pavao pa rekreativni kegljač«.
V vaši karieri ste na 120 lučajev »milijonkrat« podrli 600 kegljev in več, se spomnite, kdaj je padla prva šeststotica?
»Hmm, ne spomnim se, hehe«.
Na svetovnih prvenstvih ste osvojili tako rekoč vse, ekipno, posamezno, v kombinaciji, sprintu, v tej imenitni zbirki manjkata le tandem in tandem mix.
»Bilo bi seveda lepo, če bi osvojila tudi v mixu, medtem ko se disciplina tandem igra le še pri mlajših kategorijah. No, ekipno in posamezno tekmovanje je vendarle najpomembnejše«.
Katera titula vam je najdražja?
»Naslova svetovne prvakinje posamezno in v kombinaciji v Novigradu leta 2016«.
Biba Perman vzor, toda zdaj so drugi časi
Biserka Perman in Štefica Krištof veljata za največji legendi YU in CRO kegljanja. Menite, da ste ju s svojimi silnimi podvigi že dosegli ali celo presegli?
»Permanova je bila, ko sem začenjala, moj idol. Obe sta resnični veličini, vendar se ne primerjam z njima. Nekoč, ko sta kegljali, je bilo vse bistveno drugače. Od kegljišč do načina točkovanja in konkurence«.
Vidim, da je vaša osebna tekmovalna statistika zelo skrbno urejena, kar je prava redkost tudi med športniki vašega kalibra.
»Nisem ravno preveč marljivo vodila evidenc, a za to priložnost sem se potrudila in zbrala podatke, deloma sama, nekaj tudi ob asistenci…«.
Bi dodala kakšen posebej zanimiv oziroma »nor« dogodek v kegljanju?
»Se ne morem spomniti…«
Se vam je okolje na Hrvaškem, deniva država, olimpijski komite, kegljaška zveza, klubi primerno oddolžilo za dosežene tekmovalne uspehe?
»Da«.
Zakaj kegljanju nikakor ne uspe postati olimpijski šport, kaj bi bilo treba storiti, da bi postalo popularnejše med mladimi?
»V Nemčiji je zelo priljubljeno tudi med mladimi. Tam je res ogromno kegljišč, ljudje živijo za ta šport. Veliko truda nas še čaka, preden bomo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, kar se popularnosti kegljanja tiče, dosegli ta nivo«, je sklenila Ines Maričić.
Ne daj se, Ines! Ne v torek v Koloniji, ne v bližajoči se sezoni v Bambergu, ne prihodnje leto na SP na Češkem…
Lokosi bomo na nek način povsod z njo, kajti kmalu bo, prepričani smo, njeno ime ovekovečeno na posterju z novim rekordom kegljišča. Od torka naprej ne bo več samo prva na svetu, temveč tudi – naša prva Lokosica!
REKORDA INES MARIČIĆ NA 120 LUČAJEV
Svetovni: 678 – SP Dettenheim 2017
Osebni: 693 – Ravne na Koroškem (2016)
Tekst: Borut Planinšič
