Sklenjeno klubsko prvenstvo KK Lokomotiva v sprintu 2017/18

Erik novi car sprinta, Tomi en met(ek) od sanjskega rekorda

Erik Haložan je novi klubski prvak KK Lokomotiva v sprintu (2 x 20 lučajev). Kot zmagovalec sobotnega šesturnega maratona je na prestolu nasledil Igorja Skaza, ki je izpadel že v startnem finalnem krogu in s tem le še utrdil tradicijo, da zmagovalci razvrstitvenega kroga (tam je podrl 217 kegljev) še nikdar niso postali tudi prvaki tega klubskega ekmovanja. Erik je tako uspešno ubranil čast prve ekipe slovenskega tretjeligaša, saj so včerajšnji ostali trije polfinalisti člani drugega moštva Lokosov. In slednjič vpisal svojo prvo zmago v domeni klubskih tekmovanj, hkrati pa s to krono imenitno nadgradil tekmovalno sezono, v kateri je postal dvojni podprvak OTS Maribor posamezno in v tandemu z včeraj sicer zelo razočaranim Igorjem. Sicer pa je to šele njegova druga uvrstitev med tri v okviru KKL, pred tremi leti je bil drugi na turnirju 2 x 120 lučajev na čiščenje. Vendar v zadnjih letih ob treh uvrstitvah na državna prvenstva beleži še nekaj odličnih uvrstitev na drugih tekmovanjih, med katerimi kot vrhunski podvig velja predlansko tretje mesto na Gromovem memorialu v Cerknici (608), z Igorjem sta leta 2015 zmagala na turnirju v tandem dvojicah v Rušah, leto zatem pa v isti disciplini osvojila srebro na območnem prvenstvu.

Športni direktor neusmiljen do predsednika in tajnika

Do prvega mesta in pokala se je Erik (sicer tudi tehnični vodja alias športni direktor KKL) prebil s štirimi zmagami. Najprej je brez sentimentalnosti z 2:0 (205:176) izločil predsednika kluba Milana Mikla, pri čemer je s 135 keglji postavil najboljši rezultat letošnjega finala na 2 x 10 na polno (70+65). Zatem je z 2:0 (186:163) med gledalce poslal Gorana Vidriha in v polfinalu opravil še s tajnikom Tomažem Šinkom s 183:180, potem ko se je dvoboj končal z 1:1 v setih, brez zmagovalca (18:18) pa se je končal tudi Sudden Victory s po tremi kroglami in sta morala ponoviti razigravanje, v katerem je bil novi prvak z dvema devetkama in osmico (26:17) uspešnejši s skupnimi 44:35. Po izločitvi treh članov klubskega predsedstva je v finalu z 2:0 (184:173) ugnal še klubskega novinarja oziroma pisca teh vrstic in se v kronologijo prvakov petih prvenstev KKL v sprintu zapisal kot tretji (trikrat je predtem slavil Igor Skaza in enkrat Jožef Špenga).

Fantastika s thomsonko

No, veliki, če ne še večji junak tekmovanja, ki tudi zaradi serije presenečenj še dolgo ne bo utonilo v pozabo, je tudi Tomaž Šinko. Ta je v svojem uvodnem nastopu igral, kot da bi keglje rafalno podiral s thompsonko, saj je zgolj za en kegelj zgrešil izenačenje rekorda kegljišča (v zadnjem metu na polno je potreboval šest kegljev, zrušil pa jih je pet)! Njegovih 221 (102+119) oziroma po setih 69+33 in 60+59 je fantastičen rezultat mednarodne vrednosti v tej disciplini in drugi najboljši klubski dosežek doslej, tik za lanskim rekordnim rezultatom 222 (102+120) oziroma 60+42 in 67+53 Boruta Planinšiča. Kako blizu, a tako daleč! Noro, še zlasti, ker je večina navzočih v mislih, nekateri pa tudi z besedami, že videla zamenjavo posterja z veljavnim rekordom na stekleni pregradi, ki ločuje kegljišče od gledališča. In to še ni vse, kajti  v osmini finala je z 2:0 (221:192) izločil enega največjih favoritov, namreč dvakratnega klubskega prvaka Mirka Harca, v četrtfinalu z 2:0 (170:164) Jožeta Matulina, v polfinalu je, kot je zgoraj že opisano, klonil proti Eriku in nato še v malem finalu proti Dejanu Koserju (182:184), po 1:1 in 15:20 v razigravanju. Tomijeva prva lovorika v kratki kegljaški karieri, na koncu si je namreč za četrto mesto priboril kolajno, za nameček pa je bil še najuspešnejši udeleženec v kar štirih (od šestih) statističnih kategorijah.

Serijski polom favoritov

Favoriti so včeraj izpadali kot po tekočem traku. Najprej je v otvoritvenem dvoboju finalnega dne Dejan Koser izločil branilca naslova Igorja, ki se je bil zato iz tekmovalca prisiljen pretransformirati v sodnika (za komandnim pultom je zamenjal sodnico Vesno Pečovnik). Zatem je sicer vse boljši David Brečko na peko čevapčičev poslal Branislava Trglavčnika, dvajset minut zatem se je v navijača moral preleviti tudi stalni pretendent za visoka mesta Izet Lemezović in takoj zatem je Leon Polše izločil Željka Skroberja, ki je status igralca zamenjal z zapisovalcem rezultatov na veliki beli tabli, kar je, mimogrede, opravil zelo dobro. In tu se je, kar se presenečenj oziroma že kar senzacij tiče, tudi končalo, v nadaljevanju je steklo po pričakovanjih.

Pokal za drugo mesto sem še drugič osvojil spodaj podpisani (letnik 1951, medtem ko so bili ostali trije polfinalisti rojeni leta 1973), s čimer sem svojo zbirko odličij na vseh štirih tradicionalnih klubskih tekmovanjih (klubsko prvenstvo, sprint, polno, čiščenje) povečal na 18 (6-6-6). Tretji je Dejan Koser, kar je njegova druga uvrstitev med tri, in to po desetih letih, leta 2008 je bil namreč tretji na klubskem prvenstvu, in tako je s to imenitno uvrstitvijo znova resno najavil povratek v nekdanjo formo kegljača s spoštovanja vrednimi referencami. Pa še podatek o (neverjetno  izenačenih) povprečjih četverice polfinalistov na po štirih nastopih (4 x 40 lučajev): Erik 189,5, Dejan 189,0, Borut 188,7,Tomaž 188,2.

Po čiščenju pavza, nato spet na polno in še Lokos Open

Obe klubski prvenstvi (4 x 120 in sprint) sta torej pod streho, že v torek se začne priložnostni vadbeni turnir 2 x 120 na čiščenje, ta bo trajal do 28. junija, ko bo tudi uradno sklenjena tekmovalna sezona 2017/18. Julijskemu počitku bodo avgusta sledile priprave na novo prvenstvo, v okviru katerih bo odigran tudi turnir 2 x 120 na polno, v drugi polovici osmega meseca pa bo klub na domačem kegljišču gostitelj odprtega tritedenskega turnirja na 120 lučajev (moški in ženske).

 

Rezultati finalnega tekmovanja 5. klubskega prvenstva v sprintu (sobota, 16.6.2018)

Osmina finala:

Skaza – Koser 1:2 (92:85, 85:103; 20:22), skupno 184:188 (+20:22)

Brečko – Trglavčnik 2:0 (80:77, 94:92), skupno 174:169

Lemezović – Planinšič 0:2 (102:112, 90:97), skupno 192:209

Skrober – Polše 1:2 (93:86, 91:102; 16:17), skupno 184:188 (+16:17)

Matulin 186 (100+86); napredoval brez boja (ni nastopil Senekovič)

Harc – Šinko 0:2 (100:102, 92:119), skupno 192:221

Haložan – Mikl 2:0 (95:87, 110:89), skupno 205:176

Vidrih 180 (73+107); napredoval brez boja (ni nastopil Volšek)

Četrtfinale:

Koser – Brečko 2:0 (91:87, 112:77), skupno 203:164)

Planinšič – Polše 2:1 (89:102, 93:65; 19:14), skupno 182:167 (+19:14)

Matulin – Šinko 0:2 (87:90, 77:80), skupno 164:170

Haložan – Vidrih 2:0 (96:89, 90:74), skupno 186:163

Polfinale:

Planinšič – Koser 2:0 (102:96, 89:85), skupno 191:181

Haložan – Šinko 2:1 (94:88, 89:92; 18:18, 44:35), skupno 183:180 (+44:35)

Za 3. mesto:

Šinko – Koser 1:2 (92:96, 90:88; 15:20), skupno 182:184

Za 1. mesto:

Haložan – Planinšič 2:0 (100:92, 84:81), skupno 183:173

 

Še nekaj statistike finala

 

3 x naj 2 x 20: Šinko 221 (102+119), Planinšič 209 (112+97), Haložan 205 (95+110)

3 x naj 2 x 10: Šinko 119 (60+59), Koser 112 (58+54), Planinšič 112 (77+35)

3 x naj 2 x 10 polno: Haložan 135 (70+65), Polše 132 (59+73), Šinko 132 (66+66)

3 x naj 2 x 10 čiščenje: Šinko 92 (33+59), Koser 88 (34+54), Lemezović 73 (43+30)

3 x naj 1 x 10 polno: Planinšič 77, Polše 73, Vidrih 71

3 x naj 1 x 10 čiščenje: Šinko 59, Koser 54, Haložan 45

 

Dosedanji prejemniki odličij na klubskih prvenstvih v sprintu:

2014: 1. Skaza, 2. Lemezović, 3. – 4. Matulin, Špenga

2015: 1. Skaza, 2. Lorenčič, 3. Planinšič, 4. Pernek

2016: 1. Špenga, 2. Lorenčič, 3. Lemezović, 4. Pernek

2017: 1. Skaza, 2. Planinšič 3. Skrober, 4. Rakovič

2018: 1. Haložan, 2. Planinšič, 3. Koser, 4. Šinko

 

Rezime (uvrstitve med štiri):

1. Igor Skaza 3-0-0-0
2. Jožef Špenga 1-0-1-0
3. Erik Haložan 1-0-0-0
4. Borut Planinšič 0-2-1-0
5. Oto Lorenčič 0-2-0-0
6. Izet Lemezović 0-1-1-0
7. Jože Matulin 0-0-1-0
8. Željko Skrober 0-0-1-0
9. Dejan Koser 0-0-1-0
10. Vinko Pernek 0-0-0-2
11. Peter Rakovič 0-0-0-1
12. Tomaž Šinko 0-0-0-1

 

Tekst in foto: Borut Planinšič