PREDSTAVITEV KLUBSKE ZGODOVINE KK LOKOMOTIVA MARIBOR

Kegljaški klub Lokomotiva Maribor, ustanovljen 24.9.1952, sodi med najstarejše še delujoče kegljaške klube v Sloveniji. Domnevno starejši so le še kranjski Triglav (1951), KK Ljubljana in ljubljanska soimenjakinja Lokomotiva (ustanovljena aprila 1952). S svojim več kot šestdeset let trajajočim delovanjem in prispevkom k narodovi kulturni dediščini ostaja klub iz Kurilniške ulice (nekoč Komenskega ulice) v naselju Kolonija na Taboru neizbrisno zapisan v slovensko športno zgodovino. Klub izhaja iz železničarskega okolja in ta neločljiva vez med člani Slovenskih železnic ter ostalimi člani se kot neustavljiva kompozicija ohranja še dandanes.

KK Lokomotiva domuje na skrbno urejenem in vzdrževanem dvosteznem kegljišču. Vanj je bilo, računajoč pri tem tudi člane in članice vseh dosedanjih 53 rekreacijskih krožkov,  doslej aktivno vključenih krepko čez  dvatisoč kegljačev in kegljačic. Ti so izpisali izjemno bogato zgodovino druženja in športnih uspehov. Samo v zadnjem četrtstoletju smo denimo Lokosi na državnih, območnih in ostalih tekmovanjih zabeležili 45 zmag, skupno pa 116 ekipnih in posamičnih uvrstitev med tri, pri čemer posebno mesto zavzemajo naslovi državnih prvakov v borbenih igrah 2005 in v kadetski konkurenci, kakor tudi številni podvigi s 56 osvojenimi medaljami v veteranskih kategorijah. Zato krilatica Lokosi – kolosi iz Kolonije ni zgolj nekakšna posrečena populistična besedna igra, temveč predstavlja slogan, ki si ga lahko z vso pravico lastimo. In se, kakor je v nadaljevanju razvidno iz dolge zgodbe številnih generacij, z njim ponašamo.

OD ŠTAJERCA IN KURILNICE DO LOKOMOTIVE

OBDOBJE 1949 – 1959

Kegljaški klub Lokomotiva je nastal kot naslednik kegljaških krožkov Štajerc in Kurilnica, v katerih so se od leta 1949/50 združevali železničarji. KK Štajerc je deloval pod okriljem Kegljaškega kluba Železničar, ki se je kasneje preimenoval v KK Maribor, člani krožka so keglje podirali z lesenimi kroglami na kegljišču v Gambrinusovi dvorani na vogalu Gregorčičeve in Gledališke ulice v središču Maribora. Ko so leta 1951 v železničarski koloniji na Taboru, nasproti studenških centralnih delavnic, s prostovoljnim delom in pomočjo sindikalne podružnice zgradili lastno enostezno kegljišče (dogradili so ga leta 1952, drugo stezo pa postavili leta 1956), so kegljači osnovali krožek Kurilnica (vodil ga je Ivan Cirman), ki je deloval v sestavi Sindikalnega športnega kluba (SŠK) Lokomotiva, ta je imel še sekcije za odbojko, šah, nogomet, namizni tenis, strelstvo, balinanje, premogel je tudi svoj pevski zbor, v katerih so glavno besedo imeli prav kegljači. Dne 10.1.1951 je bilo na občnem zboru krožka Kurilnica izvoljeno novo vodstvo, predsednik je postal Rado Baumkircher, sekretar Zdravko Novak, njegov namestnik Janez Nagode, blagajnik Jakob Kosec, njegov namestnik Vinko Šauperl, tehnični vodja Alojz Rosenfeld, njegov namestnik Jože Lemež, gospodar Silvester Bratuša, njegov namestnik Metod Božeglav, statističar Jože Puc, njegov namestnik pa Jože Godec; ostali člani odbora so bili še Marko Samastur, Jože Krope, Ivan Gostič in Stanko Arzenšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivan Cirman, Jože Vidmar in Franc Škriba. Marca leta 1952 se je krožek Kurilnica preimenoval v Kegljaški krožek Lokomotiva, 24.septembra istega leta pa je bil na sedmem zasedanju novega vodstva krožka  na kegljišču v Kurilniški ulici (tedaj še Komenskega ulici) ustanovljen KEGLJAŠKI KLUB LOKOMOTIVA. Prvi upravni odbor so sestavljali: redsednik: Rado Baumkircher (predsednikoval je do leta 1966), podpredsednik Janez Nagode, tajnik Stanko Tučič, tajnikov pomočnik – statistik Vlado Škornik, blagajnik Viktor Šauperl, gospodar Silvester Bratuša, gospodarjev pomočnik Metod Božeglav, tehnični vodja Alojz Rosenfeld, omočnik tehničnega vodje Jože Lemež; člani nadzornega odbora so bili Anton Perhavc, Jakob Kosec, Alojz Glavica. Dva dni zatem, 26.septembra, je klub Kegljaški zvezi Slovenije prvič poravnal letno članarino, znašala je 300 dinarjev. Klub je od samega začetka imel tudi ženski krožek, ki ga je vodila Marija

Mandl (poročena Račič). Klub je v ustanovnem letu štel okrog 70 članov in članic in je sodeloval na številnih območnih tekmovanjih, ekipnih in posamičnih republiških in državnih prvenstvih v narodnem (borbene igre) in mednarodnem slogu kegljanja.

Leta 1956 so člani kluba s prostovoljnim delom zgradili še drugo kegljaško stezo, asfaltiranje je opravilo Komunalno podjetje Maribor.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Jože Cimperman, Vinko Fundak, Jože Godec, Stanko Tučič, Mirko Novak, Slavko Rosi, Janez Nagode (tudi tehnični vodja), Rado Baumkircher, Jože Lemež, Franc Lupša, Janko Lupša, Jože Iršič, Alojz Celarc, Miha Grubelnik, Jakob Kosec, Janko Kolarič, Franc Kelc, Jože Purgaj, Alojz  Rosenfeld, Viktor Šauperl…Več tekmovalcev je bilo stalnih članov republiške in državne železničarske reprezentance. Slavko Tučič se je leta 1955 kot član mariborske reprezentance udeležil mednarodnega tekmovanja v Parizu.

OBDOBJE 1960 – 1969

V 60-ih letih minulega stoletja je klub sodeloval na tekmovanjih v območnem, republiškem in državnem merilu, bil je stalni član prve slovenske lige. Lokomotivini tekmovalci so dosegali vidne uvrstitve na republiških posamičnih prvenstvih in se večkrat uvrščali tudi na prvenstva nekdanje Jugoslavije. Janko Lupša in Stanko Tučič sta nastopala za slovensko reprezentanco. Slavko Rosi je bil udeleženec državnih prvenstev v Beogradu in Zagrebu, slovenski železničarski prvak in skupaj z Vinkom Fundakom ter Stankom Tučičem član jugoslovanske železničarske reprezentance, ki je leta 1965 na evropskem prvenstvu v Mariboru osvojila srebrno medaljo. Slavko Rosi je za nameček osvojil še srebro v posamični konkurenci. Leta 1962 so bili dograjeni klubski prostori, opravljenih je bilo tudi več prenovitvenih del na kegljišču. Leta 1969 je bila nameščena prva avtomatska naprava za postavljanje kegljev, stezi sta  dobili  novo asfaltno prevleko (polaganje je opravil Nigrad). V izvršnem odboru kluba so sredi šestdesetih let delovali Rado Baumkircher (predsednik), Peter Veselko (tajnik), Mirko Novak (blagajnik), Dušan Poljšak,  Slavko Rosi, Slavko Godunc, Jože Šinko, v organih kluba pa še Vinko Fundak, Milan Farazin, Rudi Rotman, Martin Kolšek, Vlado Škornik, Jože Planteu, Jože Krajnc…; leta 1966 je mesto predsednika prevzel Slavko Rosi.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Vinko Fundak, Slavko Rosi, Stanko Tučič, Mirko Novak, Vinko Mandl, Maks Hercog, Viljem Hercog, Dušan Poljšak, Franc Lupša, Janko Lupša, Marko Godunc, Zvonko Ferlan, Vili Balan, Ivan Perpar, Rudi Rotman, Jože Krajnc, Jože Plaznik…(tehnični vodje so bili Janez Nagode, Vinko Fundak in Marko Godunc).

OBDOBJE 1970 – 1979

Klub je do zloglasnih Portoroških sklepov, sprejetih sredi sedemdesetih let, sodeloval na tekmovanjih v prvi in drugi slovenski ligi, na območnih ekipnih in posamičnih prvenstvih in na drugih tekmovanjih. Iz leta 1975 izvira še dandanes veljavni klubski ekipni rekord, 23. marca tistega leta je v  Celju osmerica kegljačev podrla 7332 kegljev, v povprečju 916,5. Na tej tekmi je Vinko Mandl postavil tudi še do danes nedoseženi posamični rekord, zrušil je 1027 kegljev.

Leta 1979 sta kegljaški stezi dobili prvo plastično prevleko.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Vinko Fundak, Slavko Rosi, Vinko Mandl , Maks Hercog, Viljem Hercog, Dušan Poljšak, Vili Balan, Mirko Novak, Marko Godunc, Jože Božičnik, Zvonko Ferlan, Štefan Leskovar, Jože Planteu,  Mitja Deleja, Ivan Perpar, Avgust Piv, Marjan Dragar, Karel Fürst… (trener je bil med drugim tudi Alfred Lederhas, tehnični vodji pa Vinko Fundak in od leta 1974 Vinko Mandl).

OBDOBJE 1980 – 1989

Klub je sodeloval na tekmovanjih v območni ligi in v borbenih igrah ter na območnih posamičnih prvenstvih in se udeleževal srečanj z železničarskimi kegljaškimi klubi iz Ljubljane, Čakovca, Varaždina, Koprivnice, Zagreba, Beljaka in madžarskega Szombathelyja. Cestno podjetje Maribor je v tem obdobju uredilo parkirni prostor pred kegljiščem.

Leta 1982 je Slavka Rosija kot predsednik nasledil Štefan Simončič, ta pa je dirigentsko palico leta 1986 predal Mirku Lukiću. Leta 1987 je bila ustanovljena klubska krožkovna liga v borbenih igrah.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Vinko Mandl (tudi tehnični vodja), Maks Hercog, Viljem Hercog, Vinko Fundak, Mirko Lukić, Mirko Rola, Drago Ferš, Štefan Simončič, Dušan Poljšak, Franc Brečko, Martin Brečko, Anton Brumen, Branko Petek, Franc Obran ml., Srečko Lešnik, Izet Lemezović, Karel Pangerl, Igor Zvezič (tudi trener mladincev), Marko Tome, Marjan Kos….

OBDOBJE 1990 – 1999

Leta 1990 je bila dograjena klubska soba, leta 1993 je Mirka Lukića na položaju predsednika nasledil Oto Nabernik. Leta 1994 je Vinko Mandl prejel najvišje priznanje Kegljaške zveze Slovenije – Zlati kegelj. Mladinska ekipa v postavi Simon Mali, Vinko Mandl ml., Željko Skrober, Borut Ramšak in kot rezerva Zenel Krasniči, je osvojila tretje mesto na državnem ekipnem prvenstvu. Simon Mali, ki je že leta 1991 nastopil na jugoslovanskem mladinskem prvenstvu v Zagrebu, je bil četrti na državnem mladinskem prvenstvu in se uvrstil v mladinsko državno reprezentanco.Srečko Lešnik in Vinko Mandl ter Jože Golob in Martin Brečko so se uvrstili na državno prvenstvo v dvojicah, na posamičnih državnih prvenstvih je trikrat nastopal Srečko Lešnik, enkrat pa Borut Planinšič. Branko Petek je z 12.mestom leta 1992 dosegel najvišjo uvrstitev med člani Lokomotive na državnih prvenstvih KZS. Anja Balog je postala državna kadetska prvakinja, v paru z Alenko Nabernik pa tudi državna prvakinja v dvojicah.

Leta 1995 je bil za predsednika izvoljen Jože Alegro. Leta 1996 se je Lokomotiva po več zaporednih neuspešnih poizkusih slednjič uvrstila v 3.državno ligo, v kateri je za tem nepretrgoma tekmovala 16 sezon, tega leta je bil prvič organiziran novoletni turnir krožkov.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Branko Petek, Jože Golob, Franc Ilešič, Stanko Šimunić, Karell Pangerl, Vinko Mandl st., Mirko Lukić, Srečko Lešnik, Izet Lemezović, Martin Brečko, Igor Zvezić, Milojko Mihajlović, Zdravko Čerče, Borut Planinšič, Milan Mali, Simon Mali, Zvonko Cafuta, Boris Kolenc, Željko Skrober, Borut Ramšak, Peter Rakovič…

OBDOBJE 2000 – 2010

Leta 2001 sta Vinko Mandl in Martin Frece prejela priznanji Mednarodnega olimpijskega komiteja, leto zatem, ko je klub praznoval abrahama, so bili na kegljišču nameščeni novi avtomati Funk (klub je v tem času štel okrog 300 članov, tekmovalcev in članov 22 krožkov. Peter Rakovič je bil tretji na državnem veteranskem prvenstvu (+60 let). Prvo moštvo je leta 2002 osvojilo drugo mesto v 3.državni ligi.  Peter Rakovič je leta 2004 postal državni veteranski prvak v kategoriji +65 let, Milojko Mihajlović je v kategoriji +60 let osvojil drugo mesto. Borut Planinšič se je v sezoni 2004/05 znova uvrstil na državno posamično prvenstvo.

Dne 23.4.2005 je v Celju moštvo Lokomotive na državnem prvenstvu z osvojitvijo naslova državnega prvaka v borbenih igrah doseglo največji tekmovalni uspeh v zgodovini kluba. Kegljali so: Zvonko Cafuta, Borut Planinšič, Borut Ramšak, Jože Golob, Peter Rakovič, Simon Mali (trener Srečko Lešnik). Leta 2005 je Jožeta Alegra kot predsednik nasledil Zmago Majer, s tajniškega mesta se je poslovil eden najlegendarnejših članov kluba Vinko Mandl. Leta 2006 je bilo kegljišče opremljeno s sodobnimi keglji Syndur.

Leta 2007 je klub praznoval 55.obletnico obstoja, ob tem je prejel najvišje priznanje Kegljaške zveze Slovenije – Zlati kegelj in svoj jubilej obeležil tudi s svečano proslavo in turnirjem ter pred

tem z otvoritvijo prenovljenega kegljišča, plastiko na stezah so zamenjale plošče, s pomočjo krožka Avto Hoče in Krovstva Jože Fermišek je bil kot prizidek pred kegljiščem zgrajen družabni prostor. Na državnem prvenstvu v borbenih igrah je moštvo Lokomotive v postavi Dejan Koser, Željko Skrober, Slavko Štelcar, Milan Mali, Borut Ramšak in Simon Mali osvojila naslov državnega podprvaka.

Leta 2008 so bila opravljena obsežna obnovitvena dela na kegljišču (rekonstrukcija sistema centralnega ogrevanja, klimatizacija, sanacija sanitarij, instalacije za avtomatiko…).

Leta 2009 je klub dobil internetno povezavo, uvedena je bila klubska spletna stran (www.kklokomotiva-mb.org – stran ni več aktivna), opravljena so bila obnovitvena dela na kegljišču (elektroinstalacije, oplesk fasade in klubskih prostorov…). Zmago Majer je bil na volilni skupščini dne znova izvoljen za predsednika kluba.

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Borut Planinšič, Jože Golob, Boris Kolenc, Peter Rakovič, Borut Ramšak, Franc Ilešič, Mirko Lukić, Zvonko Cafuta, Slavko Štelcar, Dejan Koser, Simon Mali, Robert Simonič, Jure Grušovnik, Željko Skrober, Milan Podgoršek…

OBDOBJE OD 2010 NAPREJ

Leta 2010 se je Borut Ramšak uvrstil na državno posamično prvenstvo. Klub je zapustila večina igralcev prvega moštva. Dne 8.maja 2011 je v 78.letu starosti preminil Vinko Mandl, kegljaška legenda s 54 letnim stažem pri KK Lokomotiva, dolgoletni tajnik, gospodar, trener, tehnični vodja, sodnik in organizator številnih tekmovanj ter eden najuspešnejših kegljačev v zgodovini kluba. Avgust Volšek je osvojil srebrno medaljo na državnem veteranskem prvenstvu (+60).

V jubilejnem 60.letu delovanja kluba, leta 2012, so bili obnovljeni klubski prostori in kegljišče. V okviru jubileja je klub organiziral vrsto tekmovanj: klubsko posamično prvenstvo, odprti turnir v borbenih igrah, posamični turnir za člane krožkov, turnir krožkov v borbenih igrah za Memorial Vinka Mandla, mednarodni turnir Lokos Open v dvorani Tabor in srečanje železničarskih klubov, praznovanje pa bo sklenil z osrednjo proslavo in družabnim srečanjem v Prometni šoli Maribor. Lokomotiva je po šestnajstih zaporednih sezonah izpadla iz tretje državne lige. Oto Lorenčič (+65) je bil drugi na državnem veteranskem prvenstvu (+65 let), Avgust Volšek pa tretji (+60 let).

Klub je leta 2013 prejel priznanje Mestne občine in Športne zveze Maribor – plaketo Mirana Cizlja, novi predsednik kluba je postal David Brečko. Peter Rakovič je leta 2014 osvojil svojo še tretjo medaljo na državnih veteranskih prvenstvih, v starostni skupini nad 70 let je bil tretji, kar je ponovil tudi leto dni za tem, bron je osvojil tudi Izet Lemezović (+55). Slednjemu je uspel velik podvig z uvrstitvijo v finale mednarodnega turnirja v Zaprešiću, kjer je v predtekmovanju s 629 podrtimi keglji postavil absolutni rekord na 120 lučajev med člani Lokomotive. Leta 2015 so bila opravljena tudi obsežnejša obnovitvena dela na kegljišču (strop, streha…).

Leta 2016 se je Lokomotiva po zmagi v kvalifikacijah v Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah po štirih letih vnovič uvrstila v 3.državno ligo. Izet Lemezović je kot doslej edini Lokos postal območni članski posamični prvak, na območnem prvenstvu v tandemih je osvojil drugo mesto v paru z Borutom Planinšičem, ki je osvojil še srebrno medaljo na državnem veteranskem prvenstvu, Erik Haložan je zasedel imenitno tretje mesto na najstarejšem turnirju v Slovenije – 48.Gromovem memorialu v Cerknici. Temeljito je bila prenovljena klubska spletna stran (www.kklokomotiva-mb.si).

Za prvo moštvo so najpogosteje nastopali: Borut Planinšič, Jože Golob, Slavko Štelcar, Peter Rakovič, Avgust Volšek, Jože Špenga, Erik Haložan, Izet Lemezović, Igor Skaza, Dalibor Katavić…

KROŽKI – EDEN NAJTRDNEJŠIH TEMELJEV DRUŽINE LOKOSOV

Lokomotivini rekreacijski krožki predstavljajo enega najtrdnejših temeljev klubskega delovanja in obstoja. Že začelo se je z njimi. Namreč s krožkoma Štajerc in Kurilnica leta 1949, iz česar se je kasneje rodil klub. Njuno tradicijo sta za tem kot izvirna nadaljevala in še nadaljujeta krožka SŽ Vleka vlakov (kasneje Sindikat strojevodij) in SŽ Centralne delavnice (VIT), več let je deloval tudi ženski krožek Kurilnica. Skupno se je doslej v okviru kluba zvrstilo 53 krožkov z blizu dvatisoč člani in članicami. Med najzvestejšimi in še danes delujočimi krožki posebno mesto zavzemajo še ASS Thomas, ki nadaljuje tradicijo Marlesa (1961) oziroma Dalmadoma (1996), Mlekarna (1969), Obrtnik (1980), Veterani Lokomotive (1985), Optimisti (1989), Zavarovalnica Maribor (1995), DU Tabor ženske (1998), DU Center (1999), Večer (2000), Avto Hoče (2000), Stinako (2001)… Žal so medtem presahnili krožki z veliko tradicijo in uspehi, Certus (1969 – 2009), Avtoprevoz (1975 – 2014), Cestar (1977 – 2015), Nova KBM (1987 – 2007), Dvorana Tabor (1991 – 2005), SERŠ (2000 – 2015)…

Danes je aktivnih 19 krožkov, ti od leta 1987 tekmujejo tudi v krožkovni ligi KK Lokomotiva, ki so jo z enajstimi zmagami še zlasti zaznamovali kegljači Avtoprevoza, pa s številnimi uspehi v ligi in na novoletnih turnirjih krožki Ano Trgovina Jure, Policijski sindikat Podravja, SŽ Sindikat strojevodij in DU Center.

Kronologijo delovanja krožkov sicer obširneje predstavljamo v ločenem meniju klubske spletne strani.

© 2019 Kegljaški klub Lokomotiva Maribor